,

Poplave

Nikoli si ne bi mislili, da bo Slovenijo doletela takšna vodna ujma, da bo hiše ob nekoč idiličnih rečnih bregovih spodjedla in odnesla voda, da bomo na posnetkih zgroženo gledali stavbo brez celotnega pročelja, v njej pa še kuhinjsko pohištvo, da bodo ceste postale reke, izginili mostovi, ljudje pa se reševali iz popolnoma poplavljenih prvih nadstropij hiš, da bodo plazovi zasuli nekaj objektov tako, da ne bo več sledu, da je tam kdaj sploh kaj bilo, da bodo izgubili vse svoje premoženje, razen tistega, kar imajo na sebi …

Poziv z Gorske reševalne zveze Slovenije je prišel v ponedeljek, 7. avgusta popoldan. V roku ene ure se je bilo potrebno odločiti in prijaviti. Kmalu po 18:00 uri je bilo določenih dvajset gorskih reševalcev iz vse Slovenije, ki so naslednji dan zgodaj zjutraj odšli v Črno na Koroškem, med njimi tudi dva reševalca naše postaje.

“Nisem hotel niti fotografirati”, je rekel eden od njiju o poplavljeni Črni. Na terenu je bilo namreč vse skupaj videti še mnogo, mnogo huje. Tirolska žičnica, natovarjanje, raztovarjanje, leti s helikopterji in oskrbovanje kmetij, odrezanih od sveta, s hrano, gorivom, hrano za živino (na fotografiji naš reševalec z madžarskim tehnikom-letalcem po celodnevnem letenju). Fantje in dekleta so delali, garali. Čez nekaj dni je šla na najbolj prizadeto Koroško ekipa še desetih drugih gorskih reševalcev, med njimi zopet dva naša člana, nato še skupina desetih.

Seveda smo pomagali še na druge načine: kolegom GRS Kamnik pri čiščenju njihovih postajnih prostorov, GRS Koroške s posojo opreme, v Vikrčah in na Sneberskem nabrežju v Ljubljani pa smo stanovalcem s krampi, lopatami in samokolnicami priskočili na pomoč pri odstranjevanju poplavljenih stvari v pritličjih stanovanjskih hiš, kar smo delali nekaj dni. Tudi tam je bilo neskončno žalostno videti vse to vodno razdejanje.

Naše tehnično znanje je prišlo prav še, ko nas je poklical predstavnik Občine Litija z nenavadno prošnjo. Čez reko Savo sta pri kraju Sava in Jevnica mostova z mogočno leseno konstrukcijo in streho, ki ščiti konstrukcijo pred vremenskimi vplivi. Oba sta bila v redni uporabi tako za pešče kot tudi za avtomobile (razen seveda tovornih vozil) in kot povezava izjemno pomembna za lokalno skupnost. Ko je gladina Save upadla, smo bili zaprošeni, da konstrukcijo mostov na spodnjem delu fotografiramo na več krajih, da bi lahko strokovnjaki ugotovili, ali je poškodovana in ali sta mostova še varna. Na mostu pri Savi smo poleg tega z motorno žago odstranili del vejevja in hlodov, ki so bili zagozdeni v steber mostu. Občina Litija je nato konec avgusta na družabnem omrežju objavila, da je bilo na podlagi fotografij ugotovljeno, da sta mostova v poplavah utrpela resnejše konstrukcijske poškodbe in nista več primerna, da bi se po njiju lahko vozili avtomobili. Strokovnjaki še preučujejo način sanacije.

,

Ostala reševanja

Že 5. avgusta, ko je bila Slovenija še vsa pod vodo, smo imeli prvo “redno” intervencijo in sicer smo pri Stranski vasi v okolici Ljubljane šli po poškodovanega gobarja. Po predaji ponesrečenca reševalcem nujne medicinske pomoči smo iz globokega blata reševali še postajno vozilo.

Naslednji petek, 11. avgusta, je našo pomoč potrebovala tuja pohodnica, ki si je na Nanosu poškodovala nogo. Tudi njo smo na klasičen način odnesli do izhodišča planinske poti na Nanos, kjer jo je prevzela ekipa nujne medicinske pomoči.

V sredo, 13. avgusta, smo odhiteli na Orle, kjer se je pohodnici naglo slabšalo zdravstveno stanje, naslednji dan pa je eden od naših članov sodeloval še pri uspešni iskalno-reševalni intervenciji GRS Kamnik.

.

Kužki

Konec avgusta je naš reševalec Reševalne skupine Postojna odšel še po dve premraženi tujki, ki sta s tremi psi potrebovali pomoč zaradi izčrpanosti. Nahajali so se pri Podraških bajti (to je tam, kjer so snemali slovenski film Ne joči Peter) na Nanosu.

Sodelovali pa smo pri še enem reševanju, katerega glavni protagonist je bil najboljši človekov prijatelj. Zgodilo se je sicer že konec julija in bi sodila v julijsko poročilo, a ne bomo dlakocepili …

Nizozemska družina se je s psičko pasme bernski planšar 30. julija vzpenjala na Snežnik. Zaradi zdravstvenih težav (zasukan želodec) je psička omagala in ni mogla več hoditi. V popoldanskih urah je tako oskrbnik koče na Snežniku o tem obvestil našega reševalca Reševalne skupine Ilirska Bistrica, ki je bil takrat na Sviščakih. Ta je pohitel je proti vrhu Snežnika naproti lastnikom psičke in ob pomoči dveh domačinov so psičko prinesli do postajnega vozila, s katerim so ostali reševalci med tem časom prišli do zgornjega parkirišča (obračališča). S postajnim vozilom so nato psičko odpeljali na dežurno veterinarsko klinko v Ljubljano. Akcija je bila zaključena ob 23:15. Vozilo in del opreme je bilo potrebno zaradi večje količine pasjih iztrebkov (posledica obračanja želodca) temeljito očistiti in dezinficirati.

,

Avgustovski epilog

28. avgusta je dan mednarodnega gorskega reševanja, ki ga je leta 2022 uvedel ICAR International Commission for Alpine Rescue). Gorska reševalna zveza Slovenije je na svojih omrežjih napisala, da ta dan slavimo duh skupnosti, napredek in zavzetost vseh tistih nas, ki se posvečamo varnosti ljudi v gorah.

A v teh nepredstavljivih poplavah, ki so pretekli mesec odnašala hiše, avtomobile in na trenutke tudi upanje, je bilo potrebno pokazati še mnogo več, kot samo zavzetost. Potrebno je bilo stopiti skupaj, vzeti v roke tudi lopato, biti tolažnik ali pa biti enostavno tiho ob nemoči in samo s prisotnostjo pokazati, da ti je mar, da nam je mar. Da gre za nas vse. Da je vse povezano. Da ni nič več gotovo.

Lani poleti smo se združili v boju z ognjem na Krasu, letos poplave, kaj bo drugo leto?

,

(Helena Škrl)

The post Avgust, za v kolektivni spomin first appeared on GRS Ljubljana.

Serija junijskih intervencij našega društva na Primorskem koncu se je nadaljevala tudi v začetku julija.

.

Reševanja

Najprej, že prvo nedeljo v juliju, je okrog poldan pozvonil mobilnik, da našo pomoč potrebuje padli motorist v bližini Logatca. Na kraj nesreče je zelo hitro prišla naša pripravnica, sicer magistra zdravstvene nege, ki živi v Logatcu in skupaj s tamkajšnimi gasilci poskrbela za oskrbo ponesečenega.

Ker zadnje čase ne gre brez Gradiške ture smo naslednji petek popoldan spet odhiteli v stene nad Vipavo in skupaj z Reševalno skupino Ajdovščina (GRS Tolmin) najprej z njihovim dronom poiskali mesto, kjer se je zaplezal plezalec, nato pa odhiteli navkreber ponj. Kljub dobrim oznakam, je nekako zgrešil vstop v Furlanovo pot in obtičal v strmem terenu – grapi med smerjo Skriti raz in plezalnim sektorjem Rumena (slika zgoraj). Potem, ko sta dva reševalca splezala do njega in uredila primerno sidrišče, smo ga z vrvno tehniko spustili do lažjega terena in pospremili do Kampa Tura nepoškodovanega.

V obeh intervencijah se je sodelovanje z drugimi službami spet pokazalo kot izjemno pomembno za čim popolnejšo oskrbo ponesrečenca in tega si želimo.

Drugi julijski ponedeljek smo na Šmarni gori reševali starejšo pohodnico, ki je zašla s poti v neprehoden teren, zdrsnila in se poškodovala. Po krajšem iskanju smo pohodnico našli in ji skupaj z ekipo nujne medicinske pomoči ter gasilci nudili prvo pomoč in jo namestili v CMC nosila. Zopet je bila potrebna vrvna tehnika za petdeset metrski dvig nosil do poti, gasilci pa so prižgali motorke in pripravili koridor za transport. Sodelovanje!

Sledila je akcija na Golovcu, kjer smo bili skupaj z drugimi službami poklicani za transport najdene (predhodno pogrešane), premočene in podhlajene osebe.

Če je to poletje občasno peklensko vreme, potem “se spodobi” da gremo tudi mi v Pekel (soteska Pekel pri Borovnici) in sicer smo tja hiteli v nedeljo, 23. julija po pohodnico, ki je zdrsnila in si zaradi strahu ni upala nadaljevati poti. Ekipa, ki je bila na intervenciji še ni dobro spravila opreme, ko so pozivniki ponovno pozvonili in isti reševalci so odšli še proti Planini nad Vrhniko, kjer je pohodnika obšla slabost. Po klasičnem polurnem transport v nosilih do ceste smo ga predali ekipi nujne medicinske pomoči v nadaljno oskrbo.

Ja, včasih so naše nedelje tudi take, kot je bila tale in nedeljsko kosilo pojemo šele zvečer. Ampak lakota lahko počaka, ponesrečeni težje.

.

Vaje, usposabljanja

Naši pripravniki in pripravnice se kljub dopustom zagnano pripravljajo na jesenske izpite in v juliju so imeli kar dve skupni vaji. Za prvo so jim gasilci Gasilske brigade Ljubljana prijazno “posodili” gasilski stolp, da so pod obremenitvijo lahko utrjevali znanje tipizirane tehnike (dvig, spust). 

Držimo štrik na drugi strani, da uspešno opravite letni del izpita!

Nimamo pa podatkov, ali je gasilec na vrvi preživel

Tretji julijski vikend (in nekateri še podaljšek) je kar nekaj naših članov in članic preživelo v Cortini, na skupi turi v Dolomitih. Članek o tem lahko najdete na spodnji povezavi, slike in nasmehi do ušes pa povedo več kot tisoč besed.

https://grs-ljubljana.si/skupna-tura-dolomiti-2023/

Naša Reševalna skupina Ilirska Bistrica je v začetku meseca spremljala oz. varovala pohodnike na več kot 30-kilometrskem pohodu med hriboma Snežnik in Snježnik (na Hrvaškem). 48 let po prvi otvoritvi te poti in prvič po padcu Shengenske meje je ta planinska pot znova zaživela in bili smo zraven. Opis poti in fotografije so na spodnji povezavi.

https://grs-ljubljana.si/pot-prijateljstva-sneznik-snjeznik/

.

Kako je naš reševalec tekmoval s Tadejem Pogačarjem

Naš gorski reševalec inštruktor (ki je tudi alpinistični inštruktor) Janez Toni je pred časom prišel na idejo da bi športno plezanje predstavil tudi gluhim in naglušnim. Na njegovo pobudo so pod okriljem odbora inPlaninec Planinske zveze Slovenije pripravili prvi tečaj za ljudi z okvaro sluha, znakovni jezik pa se je zaradi tega dopolnil s kar petdesetimi  novimi besedami in kretnjami, ki jih je bilo potrebno na novo izumiti, na primer kretnjo za gri-gri (samozatezno varovalno napravo za športno plezanje).

Janez Toni je bil zaradi tega v ponedeljek, 24.7., nominiran za ime tedna na Valu 202 in je za to čast tekmoval s samim Tadejem Pogačarjem. Žal Janezu Pogačarja ni uspelo premagati (vemo, da je to zelo težko, skoraj nemogoče, če ti ni ime Jonas – Janez je sicer dokaj podobno, pa vendar ), a smo vseeno ponosni nanj do neba!

Seveda ne samo zaradi nominacije, predvsem zaradi izjemne ideje, ki je, verjamemo, prinesla veliko veselja ljudem, ki lepot gibanja v vertikali do sedaj niso mogli izkusiti.

.

.

Nekje na vrheh,
v bližini zadnjih gnezd
in prvih zvezd
nekdo
s pobožno roko
sega po nedotaknjenih stvareh:
in ker se mu nameri pod dlan,
spremeni se v žlahten kamen,
v čudežen plamen,
bajen cvet,
lek vseh ran; …

(Slovenski pesnik in dramatik Oton Župančič v spominsko knjigo Joži Čopu)

.

(Helena Škrl)

The post Delovni/dopustniški dnevi first appeared on GRS Ljubljana.

.

Če so bila junijska reševanja uvod v poletje, potem bo to poletje, ki si ga ne želimo.

.

Reševanja

Začelo se je pretresljivo. Teoretično sicer z iskalno akcijo, a ker se plezalec, ki je v stene Podraške ture na pobočju Nanosa, na telefon, ki je vztrajno zvonil, ni javljal, nas je prežemala negotova slutnja. Žal se je izkazala za pravilno, plezalcu nismo mogli več pomagati.

Sredi meseca smo na pomoč hiteli starejšemu lovcu v bližino naselja Studenčice v občini Medvode, ki je sam v gozdu nenadno obolel. Do njega je k sreči lahko prišla tudi zdravnica nujne medicinske pomoči in po zdravniški oskrbi smo bolnika namestili v nosila in po strmem gozdnem terenu z vrvno tehniko spravili do gozdne ceste in reševalnega vozila.

Četrto junijsko soboto je bil na Nanosu organiziran družabni dogodek “Gremo mi v hribe”, posledično smo bili lokalni reševalci v pripravljenosti – ne zaman. Pri sestopu z Nanosa po položni poti, si je pohodnica poškodovala nogo. Kljub sunkom vipavske burje, je helikopter Slovenske vojske zanesljivo in varno do mesta nesreče spustil letalca reševalca, ki je poškodovanko namestil v trikotni sedež in z elektromotrnim vitlom dvignil v plovilo, s katerim je bila prepeljana v Univerzitetni klinični center Ljubljana.

Zadnji četrtek v mesecu pa je malo po dvanajsti uri spet brnel helikopter: pri sestopu s Furlanove zavarovane plezalne poti v Gradiški turi se je ob zdrsu poškodovalo dekle. Po imobilizaciji poškodovanega ramena, namestitvi poškodovane v zajemalna nosila in helikoptersko vrečo, je bila s plovilom Slovenske policije odpeljana v bolnišnico.

A ni bilo še konec za ta dan: minuto pred dvajseto so pozivniki spet brneli, poškodovala se je pohodnica na Šmarni gori. In nato, čez dobro uro, še tretja intervencija v istem dnevu in sicer v Občini Medvode, kjer si je oseba med nabiranjem borovnic pri padcu poškodovala nogo.  Teren je bil zahteven, v roke je bilo potrebno vzeti tudi motorno žago, da smo naredili pot za transport. Posredovanje se je končalo v trdi temi.

Srčno upamo, da to ni napoved poletja, tako glede frekvence posredovanj, kot tudi posledic. Naj bo poletje čas oddiha, lepih razgledov z gora in varnih korakov.

A reševanja so le najbolj izpostavljen del naših dejavnosti, v juniju je bilo še mnogo drugih aktivnosti.

.

Izobraževanja, varovanja, predstavitve

V začetku meseca so v Gozdu Martuljku potekali že tradicionalni 24. Ažmanovi dnevi, simpozij urgentne, gorske in družinske medicine, ki ga med drugimi organizira tudi Gorska reševalna zveza Slovenije. Simpozija so se udeležile štiri naše članice. Predavanja so obsegala tematike stresa in izgorelosti, nujnih stanj, različnih vrst šoka, posvečali so se otrokom v hribih ter njihovim poškodbam ter obolenjem. Dogodek je obsegal tudi predavanje o reševanju ob plazu v Storžiču leta 2021 in predavanje o množičnih nesrečah, kjer je naša članica Alenka Pavlovčič predstavila množično nesrečo na Triglavu ob udaru strele lani. Prav Alenka je, v okviru svečane podelitve zahval aktivnim članom HNMP Brnik ter sodelujočim službam in organizacijam, prejela tudi posebno zahvalo.

Drugi vikend v juniju smo na prošnjo MTB kluba Trbovlje dežurali na gorsko kolesarski dirki Enduro Trbovlje. Na sobotnem treningu smo skupaj z ekipo Nujne medicinske pomoči oskrbeli le eno lažjo poškodbo zapestja, medtem, ko se je v nedeljo zaradi razmočenega terena zgodilo več padcev in posledično poškodb: ključnice, reber, trebuha, ramena … Dežurstva se je udeležilo deset naših članov.

Na dnevu slovenskih planincev 2023, ki je bil letos 10. junija pri Planinskem domu na Kalu smo predstavili svojo opremo in delovanje.

Sredi meseca smo naše delo, v okviru predstavitev različnih reševalnih služb, predstavili tudi v vrtcu Medvode. Taka srečanja so nam vedno v veliko veselje. Z otroci smo se pogovarjali o varni hoji in opremi za planinske izlete, kako ukrepati v primeru nesreče in kako postati gorski reševalec.

Zadnji dve desetletji redno sodelujemo s Klubom bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo (CVB) Ljubljana. Vsako leto skupaj organiziramo povprečno sedem pohodov na manjše vrhove in zanimive kraje. V juniju je bil takšen pohod organiziran na Sv. Marjeto nad Gradiškim jezerom.

A zgoraj našteto seveda ni vse, kar smo naredili pretekli mesec, mnogo stvari še pride zraven in so “samoumevne”: čiščenje avtomobilov po intervencijah in urejanje opreme, pisanje poročil, razmišljanje o tem, kaj bi se dalo izboljšati, načrtovanje prihodnjih aktivnosti … In gotovo smo pozabili našteti še marsikaj.

.

Pohvala

Pri intervencijah na zahodnem območju Nanosa naša Reševalna skupina Postojna večinoma posreduje skupaj z kolegi iz GRS Tolmin in sicer njihovo Reševalno skupino Ajdovščina, samo ta mesec trikrat. Člani se med sabo dobro poznamo in strinjamo, da je medsebojno obveščanje o nesreči na tem območju ključnega pomena za optimalno reševanje. Ravno tako zelo dobro sodelujemo z vsemi drugimi službami, ki so ob nesrečah aktivirane: policijo, posadkami v helikopterju, gasilci in člani nujne medicinske pomoči. To sodelovanje nas bogati in širi naše znanje.

.

Vrh gore je bel kažipot očem/in jasen dan žari od vsepovsod/in sreča je, da je pred mano pot/in to, da vem, da slast je v tem, da grem (Vzpon – Janez Menart)

.

(Helena Škrl)

The post Uvod v poletje first appeared on GRS Ljubljana.

The post Žalost first appeared on GRS Ljubljana.

V sredo smo bili poklicani na pomoč osebi, ki se je ponesrečila med izvajanjem gozdarskih del v naselju Smrjene, Občina Škofljica , žal ji nismo mogli več pomagati. Kmalu nato pa smo posredovali še v plezališču Zgornji Ig, kjer se je poškodoval plezalec.

V četrtek smo posredovali na Debnem vrhu pri Besnici. V petek pa smo pomagali v Soteska Pekel , kjer se je ponesrečila pohodnica.

Hvala vsem članom Slovenska policija / The Slovenian police, reševalcem #NujnaMedicinskaPomoč in prostovoljnim gasilskim društvom pri Gasilska zveza Slovenije, s katerimi sodelujemo pri takšnih nezgodah – v prejšnjem tednu PGD Pijava Gorica in PGD Borovnica.

Teden smo zaključili v nedeljo v bližini Ilirska Bistrica z GPS vajo, na kateri smo prehodili dobrih 10 km in utrjevali tehnična znanja in praktično delo z GPS napravami.

Od česa že pride tista spomladanska utrujenost?

.

The post Prvi spomladanski reševalni teden first appeared on GRS Ljubljana.

24. januarja okrog 12.30 smo dobili klic, da se je na območju Javornika izgubil in omagal serviser, ki je na terenu popravljal oddajnik. V zahtevnih razmerah, megli, sneženju in globokem snegu, smo izgubljenega našli po dobri uri, ga oskrbeli, segreli in ga pospremili v dolino.

Preberite več na: N1Info.si

The post Reševanje serviserja na Javorniku first appeared on GRS Ljubljana.

V popolni zimski opremi je 13 članov našega društva odšlo na reševalno akcijo. Do planincev smo najprej skušali priti s pomočjo helikopterja Slovenska vojska/Slovenian Armed Forces in dežurno ekipo GRZS – HNMP (v helikopterju je bil naš reševalec letalec in načelnik Jože), vendar se je zaradi neugodnega vremena helikopter moral vrniti.

Reševanje je nato potekalo klasično, dva naša reševalca sta se na vrh odpravila s smučmi in odejami za ponesrečenca, ostalim pa je del poti pomagala ekipa domačinov z motornimi sanmi. Do že podhlajenih ponesrečencev na vrhu hriba smo nato prišli po več kot enournem napornem gaženju globokega snega, ju oskrbeli in prepeljali v dolino.

Poleg domačinom z motorizacijo velika hvala tudi PGD Grčarice za vso pomoč in topel sprejem po končani intervenciji ter Slovenska policija / The Slovenian police za nudenje prostora za reševalno bazo.

Reševalci ponovno opozarjamo, da je gorniške cilje potrebno prilagoditi svojim sposobnostim in vremenskim razmeram. Te so v hribih pozimi pogosto zelo drugačne od razmer v dolini.

Kako dolgoletni gorski reševalec doživlja intervencijo? “Med gaženjem v tisti snežni ujmi me za hip zajame malodušje. Ali bomo zmogli?” se sprašuje. Nobene rutine, ni navajenosti, vsakič znova na polno, do konca, če je srečen pa se vsem odvali skala s srca.

Izpod tipkovnice našega pisatelja Žganca:

Po dolgem času prava vetrovna in snežna zimska sobota! Na Zelenici s prijateljem in štirinožko Kali sledimo smučini turnih smučarjev, medtem ko orkanski veter pospravlja po zgornjih nadstropjih Begunjščice in Vrtače. Kali labradorska ušesa v vetru kar plahutajo. Ko se prijetno utrujena popoldne vračava v Ljubljano, zabrni pozivnik. Goteniški Snežnik, dva fanta čakata na pomoč reševalcev, omrznjena, podhlajena, sama …

Primoževo šofiranje službene Toyote proti Gotenici je zelo hitro, a varno. Avtomobili se umikajo, v dokaj gostem prometu in snežnih razmerah sta nujni sirena in modre luči. Na specialki iščemo gozdne ceste, ki bi pripeljale čim bliže skoraj 1300 metrov visokem vrhu Goteniškega Snežnika. Miha, ki vodi akcijo nam pove, da helikopter ni mogel posredovati zaradi vremenskih neprilik. Na hrib pa sta s smučmi že odšla Žiga in Gašper. Če kdo, bosta naša najmočnejša uspela do mladcev s prvo pomočjo in vročim čajem. Načelnik Jože s pomočjo goteniških policistov odlično organizira pomoč fantov iz sosednje vasi, ki vozijo motorne snežne sani. V dobrih petnajstih minutah je reševalcem na voljo sedem voznikov na motornih saneh. Dotočijo gorivo, naložijo štiri reševalce in gremo! Prvi kilometri vožnje so adrenalinski zaradi velikih hitrosti in pospeševanja. A kmalu je pol metra, nato pa skoraj 80 centimetrov novega snega. Tudi za odlične voznike sani je to povsem nova izkušnja! Sani se opotekajo ob pospeševanjih in enkrat, dvakrat, petkrat jih s skupnimi močmi nekako izkopljemo iz novega snega. Po kakšni uri smo okoli 1100 metrov visoko. Naprej bomo morali gaziti. David s svojim odličnim poznavanjem GPS opravi izvidniško delo. Opremi se z vročim čajem in zagazi v neznano v smeri vrha. Trije reševalci si naložimo reševalno opremo in mu sledimo po globokem snegu. Med gaženjem v tisti snežni ujmi me za hip zajame malodušje. Ali bomo zmogli? Kaj če sta fanta po toliko urah že negibna, kako jima bomo lahko pomagali? Že gaženje zahteva polno moči, kaj šele nošenje nosil s ponesrečencem! Podobne skrbi prevevajo prijatelje, če fanta ne bosta pri močeh, bodo morali na pomoč prav vsi naši reševalci, ki čakajo v dolini in akcija se bo zelo zelo podaljšala … Po kakšni uri gaženja v temi in vetru ju je David našel! Fanta sta glede na okoliščine dobro, le premražena, podhlajena in pretresena. Srečanje je zelo čustveno, vsem se odvali skala s srca! Oskrbimo ju z dodatno obleko in improviziranim obuvalom, napojimo z vročim čajem in čudovito, kar sama sestopata! Pri saneh pomagajo tudi vozniki sani in kmalu se varno peljemo proti dolini. Fanta spodaj v Gotenici v oskrbo takoj prevzame strokovna medicinska služba.

Za reševalce pa so domači gasilci organizirali topel sprejem! Zakurjena peč, vroča juha, čaj, dobrote in srečanje z našimi prijatelji, ki so čakali v pripravljenosti. Gasilci nam v zakurjeni sobi strežejo brez prestanka. Kot že večkrat se je spet izkazalo, da je pomoč domačinov izredno pomembna za uspeh reševalne akcije! Velika zahvala gre prav vsem. A tokrat so največ prispevali vozniki motornih sani! Brez njihove požrtvovalne pomoči in znanja bi se reševanje lahko izteklo precej drugače …

The post Reševalna intervencija na Goteniškem Snežniku first appeared on GRS Ljubljana.

V kratkem poročilu so naši kolegi iz GRS Tolmin, skupina Ajdovščina zapisali: Megla v naši dolini še kar vztraja. Pohodniki zato še posebej radi zahajajo na vrhove naših gora, da mogoče najdejo vsaj kakšen sončni žarek. Žal, se je gospej pri sestopu zgodila nesreča in si poškodovala nogo. Poškodovanko smo oskrbeli in prenesli do reševalnega vozila NMP Ajdovščina.

The post Intervencija v Gradiški turi nad Vipavo first appeared on GRS Ljubljana.

Pomoč je nujna in temu primerna je tudi vožnja do vznožja Nanosa, kjer v svoja terenska vozila vzamemo še tričlansko ekipo NMP iz Ajdovščine. Še enkrat iz terencev iztisnemo vse za kar so narejena. Ko z vozili višje ne gre več, nadaljujemo peš. Pridružita se nam še dva naša člana. Skupaj v breg zagrizemo z vso, situaciji primerno, reševalno opremo. Medicinski ekipi olajšam vzpon in mlademu dekletu nesem LIFEPACK 15 (prenosni defibrilator), ki kasneje na mestu nesreče omogoča pomoč pri oživljanju.
Menjamo se pri masaži srca. Po več kot uri in dvajset minut zdravnica opravi tel. razgovor z dežurnim zdravnikom na letališču Brnik. V pripravljenosti je bil helikopter, a zadeva se ni končala, kot bi si želeli. Izmučeni od oživljanja, smo v tišini posedli v trdo kraško podrast in si le prikimali, da smo naredili vse, kar je bilo v naši moči, da bi oboleli živel.
Telefonski pogovori prisotnega policaja, ugotavljanje identitete pokojnega in nujno beleženje okoliščin dogodka je v naših praznih glavah hitro minilo (ponavadi to lahko traja tudi več ur). Čakal nas je še transport do vznožja Nanosa. Nosila s pokojnim so z našo pomočjo prispela spodaj do makadamske ceste, kjer je pogrebna služba prevzela pokojnega.
Pospravili smo opremo in v turobnem vzdušju odšli vsak na svoj dom.
Vsaka smrt v hribih, kjer smo sodelovali z reševanjem, se globoko vtisne v spomin. Pravijo, da se za vedno zapomniš le lepih dogodkov, mogoče pa to le ne drži povsem.

Janez Javoršek

The post Intervencija Nanos first appeared on GRS Ljubljana.