Avgustovsko poročilo
,
Poplave
Nikoli si ne bi mislili, da bo Slovenijo doletela takšna vodna ujma, da bo hiše ob nekoč idiličnih rečnih bregovih spodjedla in odnesla voda, da bomo na posnetkih zgroženo gledali stavbo brez celotnega pročelja, v njej pa še kuhinjsko pohištvo, da bodo ceste postale reke, izginili mostovi, ljudje pa se reševali iz popolnoma poplavljenih prvih nadstropij hiš, da bodo plazovi zasuli nekaj objektov tako, da ne bo več sledu, da je tam kdaj sploh kaj bilo, da bodo izgubili vse svoje premoženje, razen tistega, kar imajo na sebi …
Poziv z Gorske reševalne zveze Slovenije je prišel v ponedeljek, 7. avgusta popoldan. V roku ene ure se je bilo potrebno odločiti in prijaviti. Kmalu po 18:00 uri je bilo določenih dvajset gorskih reševalcev iz vse Slovenije, ki so naslednji dan zgodaj zjutraj odšli v Črno na Koroškem, med njimi tudi dva reševalca naše postaje.
“Nisem hotel niti fotografirati”, je rekel eden od njiju o poplavljeni Črni. Na terenu je bilo namreč vse skupaj videti še mnogo, mnogo huje. Tirolska žičnica, natovarjanje, raztovarjanje, leti s helikopterji in oskrbovanje kmetij, odrezanih od sveta, s hrano, gorivom, hrano za živino (na fotografiji naš reševalec z madžarskim tehnikom-letalcem po celodnevnem letenju). Fantje in dekleta so delali, garali. Čez nekaj dni je šla na najbolj prizadeto Koroško ekipa še desetih drugih gorskih reševalcev, med njimi zopet dva naša člana, nato še skupina desetih.
Seveda smo pomagali še na druge načine: kolegom GRS Kamnik pri čiščenju njihovih postajnih prostorov, GRS Koroške s posojo opreme, v Vikrčah in na Sneberskem nabrežju v Ljubljani pa smo stanovalcem s krampi, lopatami in samokolnicami priskočili na pomoč pri odstranjevanju poplavljenih stvari v pritličjih stanovanjskih hiš, kar smo delali nekaj dni. Tudi tam je bilo neskončno žalostno videti vse to vodno razdejanje.
Naše tehnično znanje je prišlo prav še, ko nas je poklical predstavnik Občine Litija z nenavadno prošnjo. Čez reko Savo sta pri kraju Sava in Jevnica mostova z mogočno leseno konstrukcijo in streho, ki ščiti konstrukcijo pred vremenskimi vplivi. Oba sta bila v redni uporabi tako za pešče kot tudi za avtomobile (razen seveda tovornih vozil) in kot povezava izjemno pomembna za lokalno skupnost. Ko je gladina Save upadla, smo bili zaprošeni, da konstrukcijo mostov na spodnjem delu fotografiramo na več krajih, da bi lahko strokovnjaki ugotovili, ali je poškodovana in ali sta mostova še varna. Na mostu pri Savi smo poleg tega z motorno žago odstranili del vejevja in hlodov, ki so bili zagozdeni v steber mostu. Občina Litija je nato konec avgusta na družabnem omrežju objavila, da je bilo na podlagi fotografij ugotovljeno, da sta mostova v poplavah utrpela resnejše konstrukcijske poškodbe in nista več primerna, da bi se po njiju lahko vozili avtomobili. Strokovnjaki še preučujejo način sanacije.
,
Ostala reševanja
Že 5. avgusta, ko je bila Slovenija še vsa pod vodo, smo imeli prvo “redno” intervencijo in sicer smo pri Stranski vasi v okolici Ljubljane šli po poškodovanega gobarja. Po predaji ponesrečenca reševalcem nujne medicinske pomoči smo iz globokega blata reševali še postajno vozilo.
Naslednji petek, 11. avgusta, je našo pomoč potrebovala tuja pohodnica, ki si je na Nanosu poškodovala nogo. Tudi njo smo na klasičen način odnesli do izhodišča planinske poti na Nanos, kjer jo je prevzela ekipa nujne medicinske pomoči.
V sredo, 13. avgusta, smo odhiteli na Orle, kjer se je pohodnici naglo slabšalo zdravstveno stanje, naslednji dan pa je eden od naših članov sodeloval še pri uspešni iskalno-reševalni intervenciji GRS Kamnik.
.
Kužki
Konec avgusta je naš reševalec Reševalne skupine Postojna odšel še po dve premraženi tujki, ki sta s tremi psi potrebovali pomoč zaradi izčrpanosti. Nahajali so se pri Podraških bajti (to je tam, kjer so snemali slovenski film Ne joči Peter) na Nanosu.
Sodelovali pa smo pri še enem reševanju, katerega glavni protagonist je bil najboljši človekov prijatelj. Zgodilo se je sicer že konec julija in bi sodila v julijsko poročilo, a ne bomo dlakocepili …
Nizozemska družina se je s psičko pasme bernski planšar 30. julija vzpenjala na Snežnik. Zaradi zdravstvenih težav (zasukan želodec) je psička omagala in ni mogla več hoditi. V popoldanskih urah je tako oskrbnik koče na Snežniku o tem obvestil našega reševalca Reševalne skupine Ilirska Bistrica, ki je bil takrat na Sviščakih. Ta je pohitel je proti vrhu Snežnika naproti lastnikom psičke in ob pomoči dveh domačinov so psičko prinesli do postajnega vozila, s katerim so ostali reševalci med tem časom prišli do zgornjega parkirišča (obračališča). S postajnim vozilom so nato psičko odpeljali na dežurno veterinarsko klinko v Ljubljano. Akcija je bila zaključena ob 23:15. Vozilo in del opreme je bilo potrebno zaradi večje količine pasjih iztrebkov (posledica obračanja želodca) temeljito očistiti in dezinficirati.
,
Avgustovski epilog
28. avgusta je dan mednarodnega gorskega reševanja, ki ga je leta 2022 uvedel ICAR International Commission for Alpine Rescue). Gorska reševalna zveza Slovenije je na svojih omrežjih napisala, da ta dan slavimo duh skupnosti, napredek in zavzetost vseh tistih nas, ki se posvečamo varnosti ljudi v gorah.
A v teh nepredstavljivih poplavah, ki so pretekli mesec odnašala hiše, avtomobile in na trenutke tudi upanje, je bilo potrebno pokazati še mnogo več, kot samo zavzetost. Potrebno je bilo stopiti skupaj, vzeti v roke tudi lopato, biti tolažnik ali pa biti enostavno tiho ob nemoči in samo s prisotnostjo pokazati, da ti je mar, da nam je mar. Da gre za nas vse. Da je vse povezano. Da ni nič več gotovo.
Lani poleti smo se združili v boju z ognjem na Krasu, letos poplave, kaj bo drugo leto?
,
(Helena Škrl)
