Včeraj zgodaj popoldan sta na vrhu Goteniškega Snežnika v občini Kočevje obnemogla dva planinca, eden od njiju je imel tudi ozebline in poškodbe.
V popolni zimski opremi je 13 članov našega društva odšlo na reševalno akcijo. Do planincev smo najprej skušali priti s pomočjo helikopterja Slovenska vojska/Slovenian Armed Forces in dežurno ekipo GRZS – HNMP (v helikopterju je bil naš reševalec letalec in načelnik Jože), vendar se je zaradi neugodnega vremena helikopter moral vrniti.
Reševanje je nato potekalo klasično, dva naša reševalca sta se na vrh odpravila s smučmi in odejami za ponesrečenca, ostalim pa je del poti pomagala ekipa domačinov z motornimi sanmi. Do že podhlajenih ponesrečencev na vrhu hriba smo nato prišli po več kot enournem napornem gaženju globokega snega, ju oskrbeli in prepeljali v dolino.
Poleg domačinom z motorizacijo velika hvala tudi PGD Grčarice za vso pomoč in topel sprejem po končani intervenciji ter Slovenska policija / The Slovenian police za nudenje prostora za reševalno bazo.
Reševalci ponovno opozarjamo, da je gorniške cilje potrebno prilagoditi svojim sposobnostim in vremenskim razmeram. Te so v hribih pozimi pogosto zelo drugačne od razmer v dolini.
Kako dolgoletni gorski reševalec doživlja intervencijo? “Med gaženjem v tisti snežni ujmi me za hip zajame malodušje. Ali bomo zmogli?” se sprašuje. Nobene rutine, ni navajenosti, vsakič znova na polno, do konca, če je srečen pa se vsem odvali skala s srca.
Izpod tipkovnice našega pisatelja Žganca:
Po dolgem času prava vetrovna in snežna zimska sobota! Na Zelenici s prijateljem in štirinožko Kali sledimo smučini turnih smučarjev, medtem ko orkanski veter pospravlja po zgornjih nadstropjih Begunjščice in Vrtače. Kali labradorska ušesa v vetru kar plahutajo. Ko se prijetno utrujena popoldne vračava v Ljubljano, zabrni pozivnik. Goteniški Snežnik, dva fanta čakata na pomoč reševalcev, omrznjena, podhlajena, sama …
Primoževo šofiranje službene Toyote proti Gotenici je zelo hitro, a varno. Avtomobili se umikajo, v dokaj gostem prometu in snežnih razmerah sta nujni sirena in modre luči. Na specialki iščemo gozdne ceste, ki bi pripeljale čim bliže skoraj 1300 metrov visokem vrhu Goteniškega Snežnika. Miha, ki vodi akcijo nam pove, da helikopter ni mogel posredovati zaradi vremenskih neprilik. Na hrib pa sta s smučmi že odšla Žiga in Gašper. Če kdo, bosta naša najmočnejša uspela do mladcev s prvo pomočjo in vročim čajem. Načelnik Jože s pomočjo goteniških policistov odlično organizira pomoč fantov iz sosednje vasi, ki vozijo motorne snežne sani. V dobrih petnajstih minutah je reševalcem na voljo sedem voznikov na motornih saneh. Dotočijo gorivo, naložijo štiri reševalce in gremo! Prvi kilometri vožnje so adrenalinski zaradi velikih hitrosti in pospeševanja. A kmalu je pol metra, nato pa skoraj 80 centimetrov novega snega. Tudi za odlične voznike sani je to povsem nova izkušnja! Sani se opotekajo ob pospeševanjih in enkrat, dvakrat, petkrat jih s skupnimi močmi nekako izkopljemo iz novega snega. Po kakšni uri smo okoli 1100 metrov visoko. Naprej bomo morali gaziti. David s svojim odličnim poznavanjem GPS opravi izvidniško delo. Opremi se z vročim čajem in zagazi v neznano v smeri vrha. Trije reševalci si naložimo reševalno opremo in mu sledimo po globokem snegu. Med gaženjem v tisti snežni ujmi me za hip zajame malodušje. Ali bomo zmogli? Kaj če sta fanta po toliko urah že negibna, kako jima bomo lahko pomagali? Že gaženje zahteva polno moči, kaj šele nošenje nosil s ponesrečencem! Podobne skrbi prevevajo prijatelje, če fanta ne bosta pri močeh, bodo morali na pomoč prav vsi naši reševalci, ki čakajo v dolini in akcija se bo zelo zelo podaljšala … Po kakšni uri gaženja v temi in vetru ju je David našel! Fanta sta glede na okoliščine dobro, le premražena, podhlajena in pretresena. Srečanje je zelo čustveno, vsem se odvali skala s srca! Oskrbimo ju z dodatno obleko in improviziranim obuvalom, napojimo z vročim čajem in čudovito, kar sama sestopata! Pri saneh pomagajo tudi vozniki sani in kmalu se varno peljemo proti dolini. Fanta spodaj v Gotenici v oskrbo takoj prevzame strokovna medicinska služba.
Za reševalce pa so domači gasilci organizirali topel sprejem! Zakurjena peč, vroča juha, čaj, dobrote in srečanje z našimi prijatelji, ki so čakali v pripravljenosti. Gasilci nam v zakurjeni sobi strežejo brez prestanka. Kot že večkrat se je spet izkazalo, da je pomoč domačinov izredno pomembna za uspeh reševalne akcije! Velika zahvala gre prav vsem. A tokrat so največ prispevali vozniki motornih sani! Brez njihove požrtvovalne pomoči in znanja bi se reševanje lahko izteklo precej drugače …
