Septembrsko poročilo
September je odpihnilo, kot bi mignil.
Pa vseeno imamo kaj pokazati.
.
Gorske nesreče in varovanja
Prvo soboto v mesecu smo posredovali v gozdu pri Podgradu (občina Ljubljana), kjer si je občan poškodoval nogo. Že čez dober teden dni smo spet pomagali na Šmarni gori, kjer si je pohodnik poškodoval gleženj. Na Škavnico, Občina Vipava, smo skupaj z GRS Tolmin, Reševalno skupino Ajdovščina, odšli na pomoč osebi s hudim astmatičnim napadom.
Tretji vikend v mesecu septembu je vsako leto rezerviran za kolesarje – Ljubljana MTB vikend je prireditev, na kateri že nekaj let dežuramo in oskrbujemo poškodovane. Letos k sreči zgolj nekaj prask in udarec v glavo.
.
Preventiva in druženje
V Severni Triglavski Steni je pet naših članov (skupaj s podporniki) v začetku meseca opravilo skupno kondicijsko oz. plezalno turo. Naužili so se skale, vreme jih je pobožalo in ne bi moglo biti bolje. Več: https://grs-ljubljana.si/skupna-tura-triglav/
V Pustolovskem parku Geoss smo se prvo nedeljo v mesecu septembru zbrali, da ob dobri hrani in pijači sproščeno poklepetamo. Brez obveznosti – nikogar ni bilo potrebno reševati. Tisti, katerim je bilo to premalo adrenalinsko so preizkusili nekatere pustolovščine, ki jih ponuja park, ostali pa so rekli: še pridemo!
Naslednji vikend smo v plezališču Skrinje nad Kuteževim pri Ilirski Bistrici opravili še drugo letno redno licenčno vajo, za tiste člane, ki se prve niso mogli udeležiti. Inštruktorji so nam pripravili podobne delovne točke, kot prvič: spust reševalca z nosili v steno, točka spusta in vzpenjanja po vrvi (žimarjenje) ter seznanitev z uporabo samovarovalnih komletov in novostmi pri gibanju po feratah. Vaje se je udeležilo več kot 20 reševalcev in inštruktorjev naše postaje.
V okviru dolgoletnega sodelovanja med našo Reševalno skupino Ilirska Bistrica in Zdravstvenim domom Ilirska Bistrica – urgenco, so štirje naši reševalci 16. in 17. septembra organizirali skupno kondicijsko turo na Višarje in Kamnitega lovca.
Na srečanju mladih v Stični smo v nedeljo, 17. septembra naredili žičnico, po kateri je bil možen spust s samostanskega zvonika. Žičnico, s katero smo “prevažali” otroke smo konec meseca naredli tudi na prireditvi Veter v laseh, ki je bila v Ankaranu in na Osnovni šoli Gradec Litija ter Osnovni šoli Šmartno. Tehnika izdelave žičnice se uporablja za premoščanje sotesk in podobnih naravnih ovir. Če se je v preteklosti uporabljala večinoma v demonstracijske namene, pa se je v avgustovskih poplava izkazala za nepogrešljivo. Z njo so se v prvi fazi poplav dejansko reševala življenja.
Sredi meseca so naši člani v oviru pomoči Fundaciji za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji (FIHO) pospremili gibalno ovirane pohodnike na Orle. Opravili so 10 kilometrov in 140 m višinske razlike. Gre za redne dejavnosti te fundacije s katero že dalj časa sodelujemo.
.
Poplave 2023
“Čeprav pogosto poudarjam, da vam želim čim manj intervencij in čim več usposabljanj in vaj, vam letošnje leto ni prizaneslo”, je v svojem vabilu napisal župan Mestne občine Ljubljana Zoran Jankovič. Vabljeni smo bili na skupno druženje dne 21.9. v znak zahvale za pomoč pri odpravljanju posledic poplav. Veseli smo, da naše delo ne ostane neopaženo!
.
Pripravniki
Med vsem tem časom pa je sedem naših pripravnikov in pripravnic zabijalo kline, delalo vozle, vpenjalo in izpenjalo pripomočke, odvijalo vrvi, žimarilo, se spuščalo ob vrvi, delalo sidrišča, ponavaljalo alpinistično tehniko in najbrž tudi sanjalo o vponkah in vrvni tehniki. 23. septembra so v Ajdovščini imeli usklajevalni seminar, ki je obvezen pred pristopom na izpit iz letne tehnike, ki bo v oktobru.
Joj kako bomo veseli novih reševalcev in reševalk!
.
Knjiga
In potem smo dobili še novo knjigo. Tomaž Žganjar, naš reševalec, je pred tremi leti objavil svoj prvi roman, napeto kriminalko Koridor, sedaj pa je izšel še njegov drugi roman, Igra resnic. “Izjemna knjiga, v kateri pisatelj ne pozabi na čustveni del in bralcu avtentično prikaže dilemo posameznika, ki se sooči z resnico, potem, ko je tako dolgo verjel v neko drugo zgodbo”, pravijo v reviji Bukla o njej. Seveda v njem ne manjka napetega osvajanja gora, kot se za alpinista in gorskega reševalca tudi spodobi.
.
Pozabili?
Smo kaj pozabili? Gotovo. Vsak od nas vzdržuje fizično pripravljenosti, pleza, teče, se izobražuje, naredi kakšen kilometer in kakšno ogledno turo, tako mimogrede, ker bo nekoč prišlo prav, ker je super, da veš kje na terenu ni signala mobilne telefonije in kam pelje tista gozdna steza, ki je še nisi nikoli prehodil. Kaj če se kdaj tam kaj zgodi? Pa v službi ugotoviš, da v stavbi ni dovolj kompletov prve pomoči in nekomu naročiš, da jih nabavi. Za vsak slučaj. Ker slučaji pridejo. Opereš postajni avtomobil. Ga pelješ na tehnčni pregled. Vrečke iz trgovine daješ na zadnji sedež avtomobila, ker imaš prtljažnik vedno poln reševalne opreme.
Biti reševalec, reševalka, ki to dela prostovoljno, pomeni, da si to v svojem službenem in prostem času, 24 ur, 7 dni na teden. In da ne šteješ minut in ur, ki jih nameniš tej dejavnosti, saj je neločljiv del tebe, ne more biti plačana. A včasih začutimo, da je cenjena. In ni treba dosti, le pogled gasilca, ki sodeluje pri reševanju, stisk roke kolega reševalca, besedica hvala ponesrečenca, ki smo ga varno predali v nadaljno oskrbo.
Hvala!
.
(Helena Škrl)
