Polhograjska Grmada je 898 m visok vrh z razgledom po večjem delu zahodne in osrednje Slovenije. Njen severni del je zasčiten pred direktnimi sončnimi žarki in zato kljub majhni količini snega primeren poligon za treniranje reševalnih tehnik. Letos smo si ga izbrali za kuliso naše redne licenčne zimske vaje, na kateri obnovimo znanje, ki se nanaša na zimsko tehniko reševanja v gorah, pa tudi vsa znanja in veščine, ki nam pridejo prav pri zimskih vzponih in turnih smukih.
Na vaji v nedeljo 28. marca 2024 je bilo prisotnih 45 članov naše postaje. Razdeljeni smo bili na štiri delovne točke. Na prvi se je izvajal štafetni spust z nosili akia. Tokrat smo vadili spust s štirimi sidrišči za katere smo uporabljali cepine. Za izdelavo sidrišč s smučmi je bilo snega premalo. Na drugi in tretji delovni točki smo iskali v snegu zasute markirne žolne, cilj je bil, da vse najdemo v manj kot desetih minutah. Seznanili smo se tudi z novimi smernicami glede iskanja in z novimi dognanji, med drugimi tudi, katere elektronske naprave najbolj motijo žolnin signal. Ponovili pa smo tudi tehniko izkopavanja izpod plazu. Četrta delovna točka je obsegala snežni prerez, različne metode preverjanja trdnosti snežne odeje, teorijo preobrazbe snega in vse o plazovnih nevarnostih.
Vaja je bila zelo dobrodošla za naše pripravnike in pripravnice, ki imajo že naslednji vikend izpite za gorske reševalce, zato so na njej še posebej aktivno sodelovali.
Ko smo vsi zaokrožili po vseh točkah, smo na prijetnem zimskem soncu imeli še predavanje naše zdravnice o prvi pomoči zasutemu v plazu. Tudi na tem področju je nekaj novosti, katerim smo z zanimanjem prisluhnili.
Delovni dan smo zaključili v bližnji gostilni s poznim kosilom. Če bi nam zima pustila še kakšen decimeter ali dva več snega, bi bilo prav idealno, a je bilo vseeno prijetno in poučno.
(Janez Javoršek)
.
